Kako te fitnes pripelje do zdravnika
- O objavi
- Datum objave: 26.06.2011
- Spisala: Lucija
Naj vas naslov ne zavede. Nič slabega se mi ni zgodilo na fitnesu. Z menoj nič narobe. No, pravzaprav je marsikaj narobe ... Ampak lepo po vrsti. Fitnes trener Dejan mi je po nekaj najinih nategovalnih seansah – ni on nategoval mene, ampak sem se jaz nategovala na fitnes mašinah, on je pa samo gledal, vojer! – rekel: »Fuks.« »Ha?«, sem rekla in si mislila aha-spet-ena-naporna-in-neizvedljiva-vaja-za-ubijmo-lucijo. Pa mi je bleščeče razložil: »Dr. Fuks je fizioterapevt, ki te bo pregledal. To je zato, da vidim, če bo treba pri nadaljni vadbi pri krepitvi in obremenjevanju kakšnih mišic ali sklepov paziti, da ne bi česa še bolj poškodovali.« Jasno je bilo, da misli, da sem že poškodovana. Jaz?! Jaz sem vendar brez napake! Ampak sva vseeno šla. Tam so me položili na masersko mizo, na trebuh in me obložili z nečim toplim in težkih. Da se mi mišece segrejejo, so rekli. Tako sem ležala na mizi, z obrazom v luknji in opazovala podvozje mize. Drugega mi tako ali tako ni preostalo, tiste tople zadeve so bile res težke.Trener mi je, dobesedno stal ob strani. Nato pa je prišel dr. Fuks. Umaknil je grelce, me potipal po vratu in potem se je začelo: »Vrat imate nagnjen naprej, zamaknjen v levo, zgornji del pa je nenaravno upognjen nazaj. Zaradi tega imate desno ramo preveč naprej,se kdaj zaletite z roko v kakšen predmet? Ja, to je razlog. Leva vratna žila ima slabši pretok. To je tudi razlog zakaj ste pogosto utrujeni ...« Če skrajšam, tega taksta je bilo toliko, da si ga nisem niti zapomnila. Imela sem občutek, da bi mi čez par dni odpadla glava, če ne bi ravno sedaj, ob božji (beri: trenerjevi) pomoči prišla do doktorja! Trener je vse to poslušal in se smehljal. Doktor pa se me je odločil naravnat. Polagal me je v nemogoče položaje in zategoval, pritiskal, lomil, da je pokalo in hrustalo in škrtalo. Ko je bil gotov, sem samo upala, da sem še v enem kosu. Naročil me je, seveda, na še en obisk. Najprej na ultra zvok, da zmehčamo mišice (menda da globinsko sprošča), in še enkrat, da me spet nalomi (še vedno imam glavo na vratu, je pa tokrat je manj bolelo) in še enkrat, in še enkrat ... Kaj naj rečem, obisk dr. Fuksa je bil dobra ideja. Vrat me ne boli več, me pa denarnica.
Želja po gibanju: hm ...
Priljubljenost fitnesa: nespremenjeno
Napredek: vse bolj sem nalomljena
Jutranja telovadba
- O objavi
- Datum objave: 15.06.2011
- Spisala: Lucija
Težko sem vstala. Osma zjutraj se mi je zdela kot sredi noči. Komaj sem se zvlekla do wc-ja in opravila nujna jutranja opravila: česanje mačke med lulanjem - wierd se sliši, ampak je res - nato hrana in voda za mačko. Potem pa jutranji obred: ko pijem kozarec vode, se delam, da me ta prebuja in danes, seveda, ni delovalo. Ob takšni zaspanosti, neprespanosti, in neprebujenosti zajtrk ni nekaj, na kar bi najprej pomislila. Ampak trener fitnesa je naročil, da moram predno pridem, jesti! In sem šla gledat v hladilnik. Nekaj časa sem stala pred njim in pomislila: "Ne bi bilo slabo, če ga odprem." Luč hladilnika me je obsijala: "Hm ... Sadje. Zmikasno. Z jogurtom. Pa hrustki noter. Ok. Palični mešalnik v elektriko, sadje v posodo. Drrrrrrrrrr. Premalo tekoče. Drrrrrrrr." Prelila sem mešanico v šalico ... hššš-hššš ... tudi hrustki so se znašli notri. Zajamem z žlico ... hrsk-hrsk ... Sobotne priloge še nisem prebrala ... hrsk-hrsk ... koliko je pa ura ... hrsk-hrsk ... Mater, tole je kot žaganje. Prask-prask po dnu šalice. Vstala sem, jedla tudi ... Kaj pa zdaj? Aja, fitnes! Huh. No, pa gremo. Se spravim v avto in se odpeljem. Čutim, da danes ni moj dan. Fitnes trener me čaka nasmejan (kot vedno), zagret (kot vedno), poln entuziazma (kot vedno). Pokaže mi prvo vajo. Ko jo naredi on, zgleda kot vetrič skozi lase, lahkotno, preprosto. Ko sem na vrsti jaz, se lahkotnost spremeni v marš skozi snežne zamete, po dveh ponovitvah ne morem več stati pokonci. Mučim se, švicam, jamram, umiram ... trener pa me gleda, šteje ponovitve, in se prijazno in spodbudno smehlja s perfektnim nasmeškom. Mater, bi ga vžgala po zobeh! Ampak ne morem, danes niso na vrsti roke, danes krepimo noge. "Ti to zmoreš," ga zaslišim in tuhtam če imam dovolj dolgo nogo, da ga usekam z njo. Ampak ura hitro mine. Obisk fitnesa - tretjič - zaključen. Udarec v zobe ostane za naslednjič. Najprej pa me jutri čaka pregled: verjetno je trener zaznal moj "vibro" in me pelje na psihološki test ali kaj takega. Pustimo se presenetit.
Želja po gibanju: 0
Priljubljenost fitnesa: manj kot 0
Napredek: Prišla bom nazaj. (Če to ni vrhunec napredka!)
Gibanje?
- O objavi
- Datum objave: 10.06.2011
- Spisala: Lucija
V zadnjem času sem bila najbližje gibanju, ko sem pojedla sirovo gibanico. Res, da nisem športna pojava in mi je šport najljubši na televiziji, pa še tam se zelo hitro zmatram, ampak da se tako zagovedam doma, da me vse boli - to je pa preveč! Ne vem kaj mi je! Badminton, ki sem ga redno igrala, sem pretežno prešpricala, sabljanje, v katerem sem se začela preizkušat, me je videlo 2x v celem letu, tečem ne... katastrofa! Vsakič, ko si rečem "jutri grem vsaj na sprehod", tisti jutri nikoli ne pride. Včeraj pa sem imela dosti vsega in sem trenerju Dejanu poslala sms: "kaj ko bi..." v sekundi se je vrnil njegov: "Greva kar takoj!" Holt, ustau kojne! Počasi, hočeš, da me kap! Ok, ok... Reciva v petek - to je bilo danes - ob 11.00. Počutila sem se odlično, končno sem nekaj naredila zase, bila sem carica of d world... vse dokler ni bila ura 10.30, ko sem morala počasi iz hiše. Jooooooo, ne da se mi, zakaj sem se šla menit, aaaaa! Ampak kar sem rekla, sem rekla. In zdaj se res počutim bolje. (verjetno zato, ker sva zelo malo zares delala). Me zanima kako bo v ponedeljek, ko se spet dobiva. Gibanje! :)